Male živali

Ker preko elektronske pošte dobivam zelo veliko vprašanj v zvezi s sterilizacijo psic, sem se odločila, da jih skupaj z odgovori zberem v preglednem sestavku.

Na kratko o sterilizaciji
Največje tveganje med posegom predstavlja narkoza, zato vsakemu svetujem preanestezijski test, ki omogoči oceno tveganja zaradi narkoze. Sterilizacija je kiruški poseg s katerim psici odstranimo jajčnike (včasih pa tudi maternico). Na trebušni steni najprej obrijemo dlako, razkužimo področje in napravimo okrog 8 cm dolg rez. Skozenj odstranimo jajčnike in podvežemo žile. Nato rano zašijemo. Šivi s katerimi zašijemo notranjost so iz razgradljivega materiala (se po nekem času resorbirajo v telesu in jih ni potrebno odstranjevati), zunaj pa naredimo še 4-5 varovalnih šivov, ki jih je potrebno po enem tednu odstraniti. Med posegom stalno spremljamo osnovne življenjske funkcije: dihanje, pulz in bitje srca ter nasičenost krvi s kisikom.

Čeprav je sterilizacija povsem rutinski poseg, se nanjo vedno skrbno pripravimo in psico pred posegom pregledamo. Vsakemu lastniku osebno svetujem tudi preanestezijski test, ki omogoči oceno tveganja zaradi narkoze.

Pred operacijo mora biti psica tešča (jesti ne sme vsaj 12 ur pred posegom), vodo pa lahko pije.

1. Odstranitev maternice na željo lastnika
2. Zakaj sterilizirati?
3. Tveganje med posegom
4. Možni zapleti po posegu
5. Nega po posegu
6. Najprimernejša starost za poseg
7. Kako je s sterilizacijo psic, ki se gonijo?
8. Koliko časa po porodu se lahko odločimo za poseg?
9. Ali je možno, da se psička po posegu zredi?
10. Se po posegu psica karakterno kaj spremeni?

Upam, da boste med napisanim našli tudi odgovor na svoje (morebitno) vprašanje.

1. Odstranitev maternice na željo lastnika
Maternico je nujno odstraniti, če se med posegom izkaže, da je bolezensko spremenjena. Do tega pride pri tumorjih, kadar dobi psica gnojno vnetje maternice (piometra), včasih pa tudi pri starejših psicah (maternica je tedaj lahko spremenjena zaradi brejosti ali nastanka hormonskih jeder). V nasprotnem primeru pa maternice ne odstranjujemo.

Odstranitev na izrecno željo lastnika je pri sterilizaciji sicer mogoča, vendar jo – v primerih, ko ni nujno potrebna - zelo odsvetujem. Predstavlja namreč velik poseg v telo, saj povzroči večjo rano v trebušni steni, kar je za psico bolj boleče in ji povzroča večje nelagodje. Ker pri odstranitvi nastane v trebušni votlini »luknja«, se ostali organi prerazporedijo, zato se v tem primeru poveča verjetnost za razne nevšečnosti, kot je npr. inkontinenca (nekontrolirano puščanje urina).

2. Zakaj sterilizirati?
Čeprav je osnovni namen sterilizacije preprečitev brejosti in s tem kotitve neželjenih mladičkov, pa ima sterilizacija še mnoge druge pozitivne učinke – tako iz zdravstvenega stališča psice kot iz stališča lastnika.

a)Prednosti iz zdravstvenega stališča:
- Verjetnost za nastanek tumorjev na mlečni žlezi se po sterilizaciji močno zmanjša.
- Izgine pojavljanje navidezne brejosti. Navidezna brejost je pojav, kjer psica kaže psihične in fizične znake, ki so enaki kot pri dejanski brejosti (gnezdi, prenaša igračke in tudi dobi mleko). Zaradi navidezne brejosti lahko pride tudi do vnetja mlečne žleze.
- Ker se psica ne more več obrejiti, se izognemo tudi težavam, ki lahko spremljajo breje psice: raztrganina, zasuk in gnojno vnetje maternice. Vnetje maternice je za psico lahko življenjsko nevarno.
- Ker se v vsakem ciklusu podre hormonsko ravnovesje, imajo nekatere psice zaradi hormonov probleme z dlako. V tem primeru ti problemi po sterilizaciji izginejo.

b)Prednosti za lastnika:
Ker se psica ne goni več, se tudi zanimanje psov zanjo preneha. Tako lastnik nima več problemov s samci, ki bi radi na vsak način osvojili njegovo psico.

3. Tveganje med posegom
Največje tveganje predstavljajo anestetiki, ki jih psica dobi med narkozo. Le-ti se presnavljajo v jetrih in ledvicah, zato je zelo pomembno, da so ti organi povsem zdravi. V nasprotnem primeru je narkoza lahko zelo tvegana.

Pred operacijo zato zelo priporočam preanestezijski test. To je biokemijska preiskava krvi, ki nam da vpogled v stanje notranjih organov (predvsem ledvic in jeter), na podlagi česar lahko ocenimo tveganje za anestezijo.

4. Možni zapleti po posegu
Najpogostejši zaplet po sterilizaciji psice je inkontinenca (nehoteno puščanje urina). Pojavi se pri približno 20 odstotkih steriliziranih psic. Do nje pride zaradi popuščanja mišice zapiralke mehurja. Pojavi se lahko hitro po operaciji, lahko pa šele čez več let (med enim do dvanajst let, v povprečju pa 2,9 let po posegu).

Inkontinenci zaradi sterilizacije so pogosteje podvržene težje psice (tveganje za psico, težko 20 kg je 31%). Pasemsko najbolj izpostavljene pa so psice pasme nemški bokser (65%). Pri psicah, ki so sterilizirane pred prvo gonitvijo, je možnost za inkontinenco manjša (v povprečju 11%).

Če do inkontinence pride, jo lahko zdravimo z zdravili, ki vplivajo na mišico zapiralko mehurja in s tem normalizirajo stanje.

Ostali zapleti so redkejši. Vseeno jih bom na kratko predstavila:

V primeru, da psica le enkrat poliže operacijsko rano, jo okuži z bakterijami, ki jih ima v ustih. Tedaj skoraj gotovo pride do vnetja. Zdravimo ga s pomočjo antibiotikov, v primeru hujših zapletov (zagnojitev celotnega področja rane) pa je lahko potreben tudi ponoven kirurški poseg.

V času okrevanja lahko pride tudi do reakcije na šivalni material. To se zgodi zelo redko, na pojav pa žal ne moremo vplivati. Morebitna reakcija se pojavi dva do pet dni po operaciji, pozdravi pa se sama v približno mesecu dni.

Možen je tudi pojav sindroma ostanka jajčnikov. Do njega pride, če ostane v telesu le majhen delček jajčnika, ki še vedno izloča hormone. Kaže pa se tako, da se psica - kljub sterilizaciji - še vedno goni. V tem primeru je potrebno poseg ponoviti.

5. Nega po posegu
Po posegu mora psica nositi zaščitni ovratnik, ki ji preprečuje lizanje operacijskih ran (morebitno lizanje ran lahko namreč povzroči vnetje). Ovratnik odstrani lastnik 2 dni po odstranitvi šivov, ko se ranice (od šivov) zacelijo.

Prva dva dni naj psica počiva. V tem času naj bo aktivna zgolj toliko kot to sama želi, vsekakor pa ji omogočite več kratkih izhodov dnevno za opravljanje najnujneših potreb.

Prvi dan po posegu ne sme jesti, saj se v nasprotnem primeru pogosto pojavi slabost (zaradi anestetikov, ki jih dobi med narkozo), lahko pa pije vodo, zato poskrbite da jo bo vedno imela na voljo. Kasneje lahko zopet uživa enako hrano in v enakih obrokih kot pred posegom.

Dva do tri dni po operaciji se zopet oglasite pri veterinarju, ki preveri, ali se rane primerno celijo in ali ni prišlo do kakih zapletov. Šive odstrani veterinar sedem dni po posegu. V tem času običajno tudi telesna aktivnost psice postane enaka tisti pred sterilizacijo.

6. Najprimernejša starost za poseg
Če ne želite imeti mladičkov, je najprimernejša starost za sterilizacijo takrat, ko psica dopolni 6 ali 7 mesecev; vsekakor pa pred prvo gonitvijo, saj tako najbolje izkoristimo preventivni učinek sterilizacije na nastanek tumorjev na mlečni žlezi, poleg tega je tedaj tudi tveganje za inkontinenco najmanjše. V primeru, ko je psica sterilizirana pred prvo gonitvijo, se verjetnost za nastanek tumorjev zmanjša na 0,5 odstotka, če poseg opravimo po prvi gonitvi, tveganje naraste na 8, po dveh (ali več gonitvah) pa na 26 odstotkov.

Seveda pa lahko steriliziramo tudi starejše psice. Čeprav svetujem preanestezijski test pred vsakim posegom, kjer je žival v narkozi, pa je le-ta pri starejših psicah še posebej pomemben. Večkrat se namreč zgodi, da na podlagi izidov ocenimo, da (starejša) psica posega z veliko verjetnostjo ne bi prenesla. Pri psicah do 5 let običajno ni bistvenih posebnosti, medtem ko je pri starejših psicah poseg lahko nekoliko bolj tvegan. Vendar je to zgolj statistika, zato vsak primer obravnavamo posebej.

Pri starejših psicah je včasih potrebno odstraniti tudi maternico, ki je lahko spremenjena zaradi preteklih brejosti ali nastanka hormonskih jeder.

7. Kako je s sterilizacijo psic, ki se gonijo?
Sterilizacijo psic, ki se gonijo in brejih psic (razen v nujnih primerih) močno odsvetujem. Zaradi hormonov je namreč telo (še posebej rodila) takrat zelo prekrvavljeno. Krvne žile, ki vodijo v maternico, so močno razširjene, rodila pa veliko bolj krhka, zato je psica veliko bolj podvržena krvavitvam. Primeren čas za poseg je 6 tednov po končani gonitvi.

8. Koliko časa po porodu se lahko odločimo za poseg?
Poseg lahko opravimo 6 tednov po porodu, saj se v tem času hormonsko stanje uravnoteži, rodila pa normalizirajo. Dva do osem mesecev po porodu se psice običajno ne gonijo, zato je to nadvse primeren čas za sterilizacijo.

9. Ali je možno, da se psička po posegu zredi?
Mnoge lastnike skrbi, da bi se psica po sterilizaciji zredila. Običajno se to pri psicah, ki se dovolj gibljejo, ne zgodi. V tem primeru ima namreč odsotnost spolnih hormonov le majhen vpliv na pridobivanje odvečne telesne teže. Po drugi strani pa lahko odstranitev jajčnikov pri psicah, ki se dnevno premalo gibajo, povzroči nastanek rahle debelosti.

Ker je večina psic sterilizirana pred prvo gonitvijo (torej v obdobju rasti), se včasih zgodi, da napačno povežemo vzrok in posledico debelosti. Sterilizacija v teh primerih namreč sovpada s koncem rasti. Če obroki ostanejo enako veliki, se lahko pojavi rahla debelost, ki pa ni posledica sterilizacije, temveč nepravilne prehrane.

Zelo pomembno je torej, da psu omogočimo uravnoteženo prehrano in dovolj dnevnega gibanja.

10. Se po posegu psica karakterno kaj spremeni?
Veliko lastnikov skrbijo tudi morebitne karakterne spremembe njihovih ljubljenčkov po sterilizaciji. Načeloma karakter psa ostane enak, običajno pa psica postane celo »boljši« ljubljenček, saj zaradi odsotnosti spolnih hormonov postane bolj pozorna. Na lajanje, lovno sposobnost, izražanje čustev in igrivost pa odsotnost hormonov ne vpliva.

V kolikor se želite na poseg naročiti ali se o njem zgolj dodatno posvetovati, me lahko pokličete na 031 887 500 ali mi pišete na nika.gregorcic@gmail.com. Poseg izvajamo v veterinarski ambulanti Diagnoza, kjer sem zaposlena.